Na eni strani obdana z bistrim in čistim morjem, na drugi strani pa z razkošnim zelenjem planine Učka, so Opatija zelo zgodaj prepoznali kot eno izmed najbolj zaželenih evropskih turističnih destinacij. Številni gosti in znamenite zgodovinske osebnosti so v različnih zgodovinskih obdobjih bili priča njeni lepoti, h kateri so prispevali tudi sami.
Začetki turizma v Opatiji
Leta 1844 so zgradili Villo Angiolina, stavbo, ki je zaznamovala začetek turizma v Opatiji, a tudi na Hrvaškem. Villa Angiolina je zelo hitro postala središče družabnega življenja in je gostila avstro– ogrskega cesarja Franca Jožefa, bana Josipa Josipa Jelačića in cesarico Marijo Ano, ki je v Vili Angiolini preživela skoraj tri meseca, kar je usmerilo pozornost dunajske aristokracije na Opatijo.
Villa Angiolina
Začetki turizma v Opatiji
V spominski knjigi (Gedenkbuch), ki jo hranijo v Turistični skupnosti mesta Opatije, kot tudi v knjigi gostov opatijskega elitnega Adria Cluba, hranijo tudi podpise številnih znamenitih osebnosti, kar priča o teh obiskih. Prvi tovrsten podpis v spominski knjigi je zapustila Štefanija (1864 - 1945), hči belgijskega kralja Leopolda in snaha avstrijskega cesarja Franje Josipa I. Štefanija ni bila samo gostja Opatije, temveč je z Opatijo tudi živela in prisostvovala vsem takratnim najpomembnejšim dogodkom v mestu. Njej v čast so poimenovali tudi današnji hotel Imperial, ki je takrat nosil ime Kronprinzessin Stephanie, drugi hotel po vrsti zgrajen v Opatiji. Arhitekt hotela Franz Wilhelm je gostom ponudil tudi ves takratni luksuz, in sicer od centralnega ogrevanja do bazena in kasneje kinematografov. Zahvaljujoč vsem ugodnostim kot tudi reprezentativni obliki in legi so hotel za svoje bivanje med drugim izbrali tudi cesar Franc Jožef I., James Joyce in Josip Broz Tito. Hotel je zanimiv tudi zato, ker lahko na podlagi spremembe njegovih imen povzamemo politično zgodovino Opatije. Tako so ga v času italijanske vladavine poimenovali Regina Elena po ženi Viktorja Emanuela III, medtem ko so ga od leta 1945 do 1948 preimenovali v Moskva, po razhodu z Informbirojem pa so spremenili ime v Central, s padcem Rankovića in centralizma leta 1966 je dobil današnje ime Imperial.
Opatijo so obiskali tudi cesar Vilim II. Hohenzollern, švedski kralj Oskar II., srbski kralj Aleksander I., Ferdinand Bolgarski ter številni drugi princi, knezi, vojvode in nadvojvode. Romunski kralj Karlo I. je prvič prišel v Opatijo leta 1890 in se je med enim sprehodom po obronkih Učke izgubil, nakar je zadužio prebivalce Opatije financiranjem ureditev gozdnih poti, ki so jih po njem poimenovali König-Carol-Waldweg in König-Carol-Promenade. Po drugi svetovni vojni so gozdno sprehajališče preimenovali v Zora, ob koncu 20. stoletja v Carmen Sylva, po romunski kraljici in ženi glavnega sponzorja ureditve sprehajališča.